Podružnična cerkev sv. Barbare na Okrogu

P. c. sv. Barbare predstavlja s svojim izredno izpostavljenim položajem najizrazitejšo tipiko tistega, kar tujci imenujejo "tipično slovensko", tj. bela cerkvica na vrhu hriba. Njen nastanek in razvoj sta dovolj zapletena; iz zgodovinskih sporočil se da sklepati, da je nastala v dveh stilno različnih obdobjih: v pozni gotiki in renesansi, izključena pa ni niti možnost, da bi vsaj del severne stene ne bil tudi še romanski.

Za podružnično cerkvico ima nenavadno lepo svetišče s petosminskim zaključkom, od zunaj razgibano s trikrat stopnjevanimi oporniki in razmeroma širokimi ter visokimi šilastoločnimi okni in s kamnitim krogovičjem v obliki ribjega mehurja. Spodaj je opasano s prirezanim podzidkom, zgoraj pa zaključeno z navzdol prirezanim venčnim zidcem. Notranjost je s šilastoločnim slavolokom deljena na dva dela: svetišče je obokano s kitastorebrastim obokom, v ladji pa je obok nastal kasneje, je bolj maskiran, kakor pa stavbno izveden. Za zgodovino nastanka sta pomembna dva sklepnika: eden ima plug, drugi pa prekrižana srpa (srpe imajo v svojem grbu Bogenšperški). Ostanki fresk pripadajo slikarju, ki je slikal freske v šentrupertski cerkvi, na Mirni, v Podpeči in na Ševnici. Čas nastanka svetišča torej ni nedokazljiv in spada v krog delavnice, ki je obokala ladjo v šentrupertski župnijski cerkvi. Ladja je datirana z letnico 1637 in predstavlja prvi primer vdora renesančne stavbne miselnosti, ki jo je v šentrupertsko faro pod vplivom katoliške verske obnove uvedel župnik Baltazar de Albertinis (do leta 1644).

Oprema je bila nekdaj zelo dragocena. Ostali sta še sliki Antona Postla Sv. Barbara in Pieta, zdaj hranjeni v šentrupertski župnijski cerkvi. Slika Brezmadežne Fortunata Berganta pa je po letu 1952 izginila in se doslej za njo še ni našla nobena sled. Omembe vreden je tudi novogotski oltar sv. Barbare.
Zvonik je v pritličju štirioglat, v višini cerkvene strehe pa preide v osmerokotnik. Pokrit je z osmerostrano piramido s trikotnimi čeli. Je novejšega izvora.

Dr. Marko Marin