Muzej Dežela kozolcev Šentrupert

Dežela kozolcev je inovativni projekt Občine Šentrupert, ki vsestransko vrednost dediščine kozolcev povezuje s sodobnimi oblikami turizma in gospodarstva. V projekt so vključeni občina, lokalna društva in podjetja, izobraževalne in znanstvene ustanove ter številni posamezniki.

Deželo kozolcev sestavljajo:

• Muzej na prostem s prenesenimi kozolci, ki so bili obnovljeni v skladu s konservatorskimi načeli.
• Center za ohranjanje kulturne dediščine za raziskovalno, strokovno in izobraževalno dejavnost na področju dediščine stavbarstva, zlasti kozolcev in z njimi povezanimi oblikami nesnovne dediščine.
• Mreža »in situ« ohranjenih lesenih stavb in naprav iz Mirnske doline, ki povezuje v prvotnem okolju ohranjeno stavbno dediščino v celovito predstavitev gospodarskega in kulturnega življenja in izpopolnitev turistične ponudbe Dolenjske in Slovenije.

Občina Šentrupert s celostno predstavitvijo Dežele kozolcev poudarja skrb za varstvo in ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter krepi zavest o umni rabi lesa v gospodarske namene.

Več o projektu si lahko preberete na spletni strani http://www.dezelakozolcev.si. 

Kozolci – slovenska arhitekturna posebnost

Kozolci so slovenska arhitekturna posebnost, saj najdemo njihov največji delež le na ozemlju Slovenije. Nekaj jih lahko najdemo tudi preko naših meja, in sicer v zahodni Italiji in južni Avstriji. To pa je zasluga tamkajšnjih slovenskih manjšin. So med najbolj razpoznavnimi sestavinami kulturne dediščine pri nas, saj so prisotni tako rekoč v vsem prostoru tako vaškem, primestnem kot celo mestnem. Kozolci so v sodobnem času začeli izgubljati na svoji primarni uporabnosti – sušenju sena in žita. K temu največ botruje sprememba in razvoj kmetijske tehnologije.

Urbano z naravo

Projekt Muzej na prostem - kozolci Mirnske doline je zelo pomemben, saj predstavlja etnološko dediščino državnega pomena. Na območju južnega dela naselja Šentrupert bo oblikovano turistično, izobraževalno in kulturno središče, kjer bodo v naravnem okolju in na kmetijskih zemljiščih razstavljeni kozolci različnih starosti in tipov, ki po nastanku izvirajo iz Mirnske doline. Pri tem je ključna povezanosti območja muzeja z okolico. Na mestu bodo razstavljeni tudi drugi primerki zgodovinsko-kulturne dediščine – hiše, hrami in ostali leseni objekti. Primernost izbrane lokacije dodatno prispevata podeželski značaj naselja ter neposredna bližina naravnega okolja. Prav takšna vsebina pa bo vplivala in ustvarjala nove pogoje za razvoj turistične in kulturne dejavnosti v naselju Šentrupert in prepoznavnost celotne občine in Mirnske doline.

Namen muzeja

Namen muzeja je predstaviti zgodovinski razvoj kozolcev Mirnske doline, predstavitev njihove gradnje in vzdrževanja ter naravne zaščite lesa.

Program muzeja zajema:

• strokovno vodenje in predstavitve zgodovinskega razvoja kozolcev, vključno z njihovo izdelavo (predavanja, predstavitvene table z opisi, izobraževalne publikacije in zloženke),
• organizacijo prireditev in delavnic z izobraževalnim namenom v skupini kozolcev, ki bodo zagotavljali minimalno komunalno oskrbo,
• tesno povezavo z novoustanovljenim centrom odličnosti lesarskih veščin in znanj v obstoječem objektu Barbova graščina na Veseli Gori.

19 kozolcev v dveh vsebinskih sklopih

Postavljenih bo 19 kozolcev oziroma sušilnih naprav različnih starosti in tipov v logičnem zaporedju. Oblikovana pa bo tudi pešpot med njimi. Oblikovanje muzeja na prostem temelji na načelu ohranitve naravnega okolja, tj. ohranitvi travnatih in ostalih kmetijskih površin. Kozolci se bodo delili v dva vsebinska sklopa, in sicer kozolci namenjeni prireditvam ter kozolci s tradicionalnim namenom.

Prvi so predvideni predvsem kot infrastrukturno opremljeni kozolci, namenjeni večernemu druženju, možnosti prenočitve, prireditvam lokalnega značaja. V okviru tega sklopa bo oblikovan tudi osrednji prireditveni prostor v naravni izvedbi. Omogočal bo postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Postavljeni bodo na način, da bodo prostor dopolnjevali. Po njihovi odstranitvi se bo na zemljišču vzpostavilo prvotno stanje.

Kozolci s tradicionalnim namenom so namenjeni ohranjanju njihove prvotne funkcije. Predstavljen bo razvoj kozolca od njegove najbolj enostavne oblike (ostrvi) do njegove najbolj zahtevne oblike (toplarja). K ohranitvi tradicionalnega kmetovanja pa tu še dodatno pripomorejo žitna polja pire, ječmena, prosa, ovsa, pšenice, rža in ajde. Predvidena je tudi zasaditev šestih vrb, kot ponovna vzpostavitev tradicionalne obrti, ki bodo kasneje služile posameznim prireditvam npr. pletenje košar in košev.

Ne skrbite za parkirna mesta, saj so le-ta poskrbljena za osebna vozila, avtodome in avtobuse.