Podružnična cerkev sv. Neže na Zaloki

Visoko nad Zabukovjem, severno od vasi Zaloka, se dviga podružnična cerkev sv. Neže, najbolj proti zahodu oddaljena cerkev šentrupertske fare. Cerkev je bila sezidana sredi 17. stoletja, v času, ko sta župnikovala Adam Gospodarič (1644 - 1655) in Štefan Belčič (1655 - 1689), na pobudo protireformacijskih teženj takratnih vizitatorjev. Na zunaj je cerkev enotno zidana s petosminskim zaključkom, ki ima zelo odprte stranice. Na zahodni strani je prizidan zvonik. Znotraj je cerkev deljena na svetišče in ladjo s polkrožnim slavolokom. Svetišče je obokano s šilastoločnimi kapami, ki prehajajo v plitko bočno banjo. Ladja ima lesen strop, z latami nakazanimi kasetami.

V svetišču je bil leta 1855 postavljen nov oltar na starejšo kamnito menzo, ki ima spodnji rob posnet. Spredaj jo zapira antipendij z naslikano masko zavese, patronirano z ornamentiko vrtnice in medaljonom na sredini, v katerem je slika sv. Jožefa, izvrstno umetniško delo slikarja Antona Postla iz 2. polovice 18. stoletja. V oltarni niši je bila slika Sv. Neža Valentina Metzingerja, ki zdaj zaradi varnosti visi v šentrupertski župnijski cerkvi. Stranska oltarja sta še prvotna, levi je posvečen sv. Mateju in je zelo predelan, desni pa sv. Jožefu. V srednji niši je stal kip sv. Mateja, ki so ga ukradli. V restavratorski delavnici v Novem mestu pa so še oljna slika na lesu sv. Dominika in sv. Neže, domnevno slikarja H.G.G, in kipa sv. Dominika in sv. Mateja.

Dr. Marko Marin