Podružnična cerkev sv. Duha na Vihru

Nad zaselkom Hrastno stoji nekoliko zamaknjeno podružnična cerkev sv. Duha na Vihru. Njena zgodovina je zelo zapletena. Je razmeroma zgodaj izpričana in je ena najstarejših podružnic v šentrupertski župniji. V listinah je izpričana 1275. leta, polkrožni romanski portal pa priča o njenem starejšem izvoru. Svetišču je bila ladja prizidana že pred letom 1644, ko so v njej postavili dva lepa renesančna oltarja. Leta 1823 sta bila prizidana zvonik in zakristija, v ladji pa so 1836. leta prvotni lesen strop nadomestili z oboki.

Svetišče je enotno, sezidano iz ene zamisli v obliki starih slovenskih gotskih cerkva s petosminskim zaključkom in rebrastim obokom. Šilastoločni slavolok loči svetišče od ladje, ki je bila večkrat prezidana. Svetišče in slavolok sta poslikana s freskami, slavolok tudi na ladijski strani; te so v dediščini srednjeveške tradicije zelo pomembna ostalina, čeprav se iztekajo že v začetek renesanse. Datirane so med letoma 1500 in 1510. Najzanimivejša upodobitev je družba apostolov na severni strani svetišča, med katerimi je v sredini sv. Jakob s portretnimi potezami naročnika v maski romarja.
Glavni oltar je iz leta 1753, pomembnejša pa sta stranska oltarja z letnico 1644: desni je posvečen štirinajstim pomočnikom v sili in levi sv. Ani. Oba sta primer skromne, a slogovne neoporečne rezbarske delavnice z oznako H.G.G. (Hans Georg Geigerfeld), ki je med leti 1641 in 1655 izpričan tudi v drugih podružnicah na območju Mirnske in Ribniške doline. Domnevno je lahko predhodnik delavnice, ki se je ob koncu 17. stoletja razvila v eno najkvalitetnejših rezbarskih oblikovalk oltarjev z bujnim rastlinjem, ki je imela sedež nekje na Dolenjskem, najbrž v Novem mestu.

Dr. Marko Marin