30. julij: Svetovni dan boja proti trgovini z ljudmi

Otroci, ženske, migranti, begunci in notranje razseljene osebe so še posebej ranljivi za trgovino z ljudmi. Tveganje za trgovanje z ljudmi vedno bolj povečujejo tudi globalna kriza, oboroženi konflikti, pandemije, gospodarska in družbena nestabilnost ter naravne nesreče. Takšne razmere namreč storilci pogosto izkoriščajo na način, da žrtvam obljubljajo boljše življenje v drugi državi, v resnici pa jih v nadaljevanju čakata izkoriščanje in nasilje.

Kljub naraščanju tveganj za pojav trgovine z ljudmi pa Urad Združenih narodov za droge in kriminal v Globalnem poročilu o trgovini z ljudmi za leto 2022 (v angleščini) ugotavlja, da se odziv kazenskega pravosodja na pojav trgovine z ljudmi na svetovni ravni, zlasti v državah v razvoju, slabša. Stopnja odkrivanja teh kaznivih dejanj se je leta 2020 zmanjšala za 11 odstotkov, število obsodb pa za 27 odstotkov. Zato Združeni narodi pozivajo države, da izboljšajo svoja prizadevanja v boju proti trgovini z ljudmi, predvsem z okrepitvijo preventivnih ukrepov, izboljšanjem identifikacije in podpore žrtvam trgovanja ter odpravo nekaznovanja storilcev.

V Sloveniji so žrtve najpogosteje izkoriščane zaradi prostitucije in spolnih zlorab, medtem ko so druge oblike izkoriščanja redkeje prepoznane (prisilno delo, prisilno izvrševanje kaznivih dejanj, služabništvo). Prijave kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v Sloveniji so zelo redke, zato je identifikacija žrtev predvsem posledica proaktivnih dejavnosti policije. Za uspešno odkrivanje in preiskovanje trgovine z ljudmi je zato poleg aktivnega dela policije, dobrega sodelovanja vseh pristojnih organov na nacionalni ravni ter sodelovanja z državami v bližnjih regijah ter v širšem mednarodnem okolju, nujna tudi pozornost državljanov, ki bi lahko zaznali in prijavili takšne oblike izkoriščanja.

Če zaznate sumljive okoliščine oziroma ocenjujete, da je posameznica ali posameznik lahko žrtev trgovine z ljudmi oziroma bi sami lahko to postali,:

• pokličite interventno številko policije 113 ali anonimni telefon policije 080 12 00,
• oddajte anonimno prijavo ali
• se obrnite na nevladne in humanitarne organizacije, ki delujejo na področju boja zoper trgovino z ljudmi (Društvo Ključ: 080 17 22 ali Slovenska karitas: 031 470 151).

Trgovina z ljudmi je huda kršitev temeljnih človekovih pravic in človeškega dostojanstva ter hudo kaznivo dejanje. 113. člen Kazenskega zakonika opredeljuje to kaznivo dejanje kot vsako obliko novačenja, prodaje, nastanitve ali prenosa ranljivih oseb, ki se izvaja zaradi izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, beračenja, suženjstva ali njemu podobnega razmerja, služabništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, človeškimi tkivi ali krvjo. Temelji na plačilu ali drugem nadomestilu ter na uporabi fizičnega ali drugega nasilja nad žrtvijo, prevari, goljufiji, zlorabi čustvene in socialne ranljivosti žrtve, da se doseže njeno soglasje ali nadzor nad njo.

V Sloveniji je pomoč žrtvam trgovine z ljudmi zagotovljena na podlagi Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Vlada na tej podlagi financira programe pomoči, ki jih izvajajo nevladne in humanitarne organizacije, izbrane na javnem razpisu.

Projekt Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi – krizna nastanitev zagotavlja 30-dnevno obdobje okrevanja in razmisleka, da si žrtev opomore in se znebi vpliva trgovcev z ljudmi ter se seznani o prostovoljnih oblikah nadaljnjega programa njene oskrbe in možnostih sodelovanja z državnimi organi.

Žrtvam se že med krizno namestitvijo ponudi tudi dolgotrajnejša pomoč in namestitev v okviru programa Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi – varna namestitev. Izvajalci programov poleg osnovnih oblik pomoči (namestitev, prehrana, oskrba, psihološka pomoč, prevajalske storitve, svetovanje in nudenje informacij, zlasti o njihovih pravicah) žrtvam trgovanja zagotavljajo tudi druge ukrepe za socializacijo in revitalizacijo (izobraževanje, širjenje socialne mreže in podobno).

Od januarja 2019 se v Sloveniji izvaja tudi projekt (Re)integracija žrtev trgovine z ljudmi, ki je logično nadaljevanje prej omenjenih programov in za žrtve pomeni prvi korak k njihovemu samostojnemu življenju brez nasilja, izkoriščanja in kršenja človekovih pravic. Splošni cilj projekta je preprečevanje ponovne viktimizacije žrtev trgovine z ljudmi, in sicer z vključevanjem žrtev trgovine z ljudmi v izobraževalni sistem, na trg delovne sile, za pridobivanje in izboljševanje poklicnih spretnosti in kvalifikacij ter v primeru otrok zagotavljanje ustreznega varstva ali sprejema v družino oziroma ustrezno varstveno ustanovo.

V letu 2022 je bilo v navedene programe vključenih 17 oseb.