Da bi zajezili širitev virusa, je bilo sprejetih več ukrepov, ki so močno posegli v način življenja, kot smo ga poznali prej. Pandemija in spremljajoči ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so korenito posegli tudi na področje vzgoje in izobraževanja, skozi celotno vertikalo šolskega sistema. Večina izobraževalnih procesov je potekala na daljavo, pri čemer slednje v največji meri velja za področje terciarnega izobraževanja. Povratne informacije s strani profesorjev, študentskih organizacij in nenazadnje študentov samih nakazujejo na povečanje duševnih stisk pri študentski populaciji.
Da bi lahko kar najbolje odgovorili na zaznane, novo izražene potrebe študentske populacije, smo v okviru projekta »Ukrepi na področju obvladovanja širitve covid-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva« (naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada), ki ga izvajamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, izvedli raziskavo o doživljanju epidemije covid-19 med študenti, z njo povezanih ukrepov in spremenjenih življenjskih razmer študentov javnih in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodov Republike Slovenije.
Vprašalnik je delno ali v celoti izpolnilo 7.154 študentov visokošolskih zavodov Republike Slovenije, od tega 83,86% (n= 5999) rednih študentov (v nadaljevanju predstavljamo ugotovitve slednjih). Njihova povprečna starost je bila 22,85 let in 61,6 % je trenutno vpisanih na 1. bolonjsko stopnjo univerzitetnega študija. Večina udeležencev je bila ženskega spola (72,5 %), je prihajala iz osrednjeslovenske regije (38,4 %) in so študentje Univerze v Ljubljani (74,1 %).
Trenutna situacija je lahko za marsikoga stresna. To lahko pri mnogih spremljajo občutki anksioznosti, brezizhodnosti, dolgočasja, osamljenosti in depresivnosti. Sodelujoči so na lestvici zaznanega stresa v povprečju dosegli 7,96 točk od 16 (SD= 3,31), pri čemer višje število točk pomeni višjo raven zaznanega stresa.
Samo 22,4 % udeleženih ni poročalo o simptomih depresije, pri 54,94 % pa so prisotni zmerni do resni simptomi depresije (PHQ-9 ≥ 10), pri čemer je 16,02 % udeleženih poročalo o resnih simptomih depresije. Ženske se poročale višje stopnje depresivne simptomatike kot moški. Prisotni simptomi depresije niso imeli močnega vpliva na vsakodnevno funkcioniranje 37,50 % udeleženih študentov. Prisotne so bile tudi visoke stopnje samomorilnih misli (zadnje vprašanje na PHQ-9), pri čemer je 5,1% udeleženih poročalo, da ima take misli več kot polovico dni in 5 % pa je poročalo, da jih doživlja skoraj vsak dan.
Udeleženi študenti so podobno poročali tudi o visokih ravneh anksioznosti – samo 23,3 % ni poročalo anksioznih simptomov. 51,3 % je poročalo o zmernih do resnih simptomih anksioznosti (GAD-7 ≥ 10), pri čemer je 30,7 % udeleženih poročalo o resnih simptomih anksioznosti. Višje stopnje dosegajo udeležene študentke, v primerjavi s študenti. Tretjina udeleženih študentov je ocenjevala, da te težave nimajo močnega vpliva na njihovo vsakodnevno funkcioniranje.
Rezultati nakazujejo tudi, da so imeli študenti sočasno ob bolj izraženi anksiozni simptomatiki tudi bolj izraženo depresivno simptomatiko ter nižje stopnje rezilientnosti oziroma psihične prožnosti/odpornosti. Psihična prožnost ima pri soočanju s stresnimi situacijami za duševno zdravje posameznika pomembno zaščitno vlogo, ki nam v nestabilnem okolju omogoča učinkovito prilagajanje na težke življenjske situacije ter odpornost v stresnih okoliščinah. Zato smo preverjali izraženost slednje tudi pri študentski populaciji. Na vprašalniku, ki meri osebno prožnost (CD-RISC-10), so udeleženci povprečno dosegli 23,63 točk od 40 (SD= 0,4), pri čemer je bil najbolj izražen vidik osebne prožnosti optimizem, najmanj pa regulacija čustev (ostali vidiki še prilagodljivost posameznika, ki je pod stresom, občutek lastne učinkovitosti, zmožnost ohranjanja pozornosti v stresnih situacijah). Rezultati so pokazali tudi, da ima večina udeleženih v raziskavi (78,4 % v najnižjem kvartilu, če gledamo po kvartilih) študentov zelo šibko psihično prožnost.
Preverjali smo tudi različne vidike šolanja na daljavo, v povezavi s težavami v duševnem zdravju. Rezultati kažejo, da najnižje stopnje zadovoljstva s študijem na daljavo poročajo študentje, ki imajo trenutno zmerne do resne simptome depresije in anksioznosti, neodvisno od predhodnih težav v duševnem zdravju.
Pred pandemijo je 31,6 % študentov poiskalo pomoč v primeru duševne stiske, med tem ko je v času pandemije pomoč v primeru duševne stiske poiskalo 56 % udeleženih, od tega je približno tretjina oseb pomoč iskala pogosto. Najpogosteje so pomoč poiskali v pogovoru z bližnjimi ter na spletu.
Celotno poročilo o opravljeni raziskavi se nahaja na naslednji povezavi.
