Vlada sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO)

Vlada je na seji sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), ki bo podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost »Next Generation EU«, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoj podeželja.

Slovenija je v NOO opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod.

Vsaka komponenta znotraj posameznega razvojnega področja vključujejo vsebinsko povezane reforme in naložbe. Pri vsakem ukrepu so opredeljeni tudi relevantni mejniki in cilji. Na ta način bo mogoče spremljati njihovo izvajanje. V luči prizadevanj za zeleni prehod noben od ukrepov ne sme bistveno/pomembno škodovati okolju.

Razvojna področja in komponente NOO:

1. ZELENI PREHOD

• Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu
• Trajnostna prenova stavb
• Čisto in varno okolje
• Trajnostna mobilnost
• Krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov

1. DIGITALNA PREOBRAZBA

• Digitalna preobrazba gospodarstva
• Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave
• PAMETNA, TRAJNOSTNA IN VKLJUČUJOČA RAST
• RRI – Raziskave, razvoj in inovacije
• Dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje
• Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov
• Preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine
• Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici
• Učinkovite javne institucije

1. ZDRAVSTVO IN SOCIALNA VARNOST

• Zdravstvo
• Socialna varnost in dolgotrajna oskrba
• Stanovanjska politika

NOO predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov razpoložljivih nepovratnih sredstev in dobrih 666 milijonov evrov posojil. Obseg koriščenja povratnih sredstev bo mogoče povečati, v kolikor bodo za to izkazane potrebe in v kolikor bodo pogoji ustrezni. Slovenija se glede na odlično bonitetno oceno namreč zadolžuje po negativni obrestni meri. Države članice lahko to storijo do avgusta 2023.

Skladno z Uredbo o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države članice v svojih NOO zagotoviti, da za doseganje zelenih ciljev namenijo najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev. Slovenski NOO predvideva 43,45 odstotka zelenim ciljem in 20,05 odstotka doseganju digitalnih ciljev.

V NOO so predvideni ukrepi in projekti, ki so izvedljivi do konca leta 2026, ko se program zaključi. Glede na omejenost sredstev bodo ostale naložbe, ukrepi in projekti, ki jih ni bilo mogoče umestiti v NOO, financirani iz drugih skladov, v okviru ostalih shem financiranja in iz državnega proračuna.

Vlada je tudi pooblastila SVRK, da v postopkih usklajevanja do formalne potrditve NOO s strani Sveta EU na podlagi predloga EK, dopolni načrt skladno s pripombami EK ter dokument administrativno in tehnično dokončno uskladi.

Vlada je tudi odločila, da bo nacionalni koordinator za izvajanje NOO nov organ v sestavi Ministrstva za finance, ki bo formalno vzpostavljen 1. junija 2021, naloge pa bo začel opravljati najkasneje do 1. avgusta 2021.