Minister Poklukar predstavil posodobljeno nacionalno strategijo cepljenja

Nacionalna strategija cepljenja posodobljena

Osnovni cilj strategije cepljenja je po besedah Poklukarja zmanjšati umrljivost zaradi COVID-19, izboljšati zdravje prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka koronavirusne bolezni pri posameznikih, razbremeniti zdravstveni sistem ter omogočiti ponoven zagon gospodarstva ter ponovno vzpostaviti izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje in ostale dejavnosti, ki so zaradi krize omejene.

Na novo oziroma bolj podrobno so v strategiji opredeljene prednostne skupine za cepljenje in nekatera nova cepilna mesta za izvajanje cepljenja. Zato je treba najprej cepiti skupine prebivalstva, ki imajo največje tveganje za težji potek in smrt zaradi COVID-19 in nato, v čim krajšem času doseči čim boljšo precepljenost prebivalstva, vsaj 60- odstotno, to je 1.200.000 prebivalcev. Prav tako je opredeljena možnost shranjevanja cepiv, ki ta trenutek še čakajo na zaključek postopka registracije s strani Evropske agencije za zdravila (EMA).

Prioritetne skupine za cepljenje so osebe starejše od 80, nato 75 in 70 let. Njim sledi skupina posebej ranljivih kroničnih bolnikov ne glede na starost. Tej skupini sledijo diplomati in uslužbenci ministrstev, ki zaradi predsedovanja EU-ju potujejo v tujino in pripadniki Slovenske vojske na misijah v tujini. Tem sledijo osebe starejše od 65 let, njim pa zaposleni v vzgoji in izobraževanju. V tej skupini so tudi poslanci državnega zbora, državni svetniki, vlada, predstavniki ustavnega sodišča. Sledijo kronični bolniki od 18. do 64. leta, njim pa starostna skupina oseb nad 60 let, tem pa zaposleni v kritični infrastrukturi ter nato ostali prebivalci.

Cepivo Astra Zeneca je namenjeno za starostno skupino od 18 do 64 leta, zato se je ne glede na prioritetne skupine, že ponudilo tej starostni skupini. V strategiji je definiranih 61 cepilnih centrov, od tega 13 v bolnišnicah, en cepilni center ima tudi vojska. V javnosti se pojavljajo informacije o izvajanju cepljenja v različnih skupinah, ki vse niso v skladu s strategijo, na primer pri študentih 1. letnika medicine, pri starostnikih nad 60 let in drugih. Vse take primere bodo obravnavali inšpektorji. Opredeljena 60-odstotna precepljenost prebivalstva je definirana kot minimum, ki je potreben, da dosežemo stopnjo, ki bo v zadostni meri omejila širjenje epidemije. S Pfeizerjem je bila te dni podpisana nova pogodba, na osnovi katere bo država v 2. kvartalu prejela več kot 300 tisoč dodatnih količin cepiva. Slovenija sama ne bo kupovala cepiv pri proizvajalcih, s katerimi je dogovore sklenila EU, kot se ne bo odločala tudi za druge proizvajalce izven EU.

Sprejete prve odločitve na ministrstvu

Imenovana je nova svetovalna skupina za obvladovanje epidemije, ki jo sestavljajo: Mateja Logar (Univerzitetni klinični center - UKC Ljubljana), Simona Repar Bornšek (Ministrstvo za zdravje), Bojana Beović (Zdravniška zbornica), Mario Fafangel (NIJZ), Milan Krek (NIJZ), Miroslav Petrovec (Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo), Nina Gorišek Miksić (UKC Maribor), Lucija Mak Uhan (NIJZ, sociologinja), Tjaša Žohar Čretnik (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano - NLZOH), Matjaž Jereb (UKC Ljubljana). Alenka Forte je imenovana za državno sekretarko, koordinator za bolnišnične postelje ostaja Robert Carotta.

Minister se je srečal z vodstvom združenja zdravstvenih zavodov in vodstvom zavoda za zdravstveno zavarovanje, s katerima je začel dogovore o pregledovanju stroškov, ki jih država priznava bolnišnicam za zdravljenje covid bolnikov. Ločeno se je srečal tudi z vodstvom NIJZ in NLZOH.

Z ministrstvom za notranje zadeve in NIJZ ministrstvo za zdravje išče tudi način, kako onemogočiti ponarejanje potrdil PCR-testov, s katerimi je skupina državljanov želela v tem tednu prečkati mejo s Hrvaško.