Nahajate se:
Javna razprava o osnutku Zaščitne strategije ob jedrski in radiološki nesreči
Javna razprava o osnutku Zaščitne strategije ob jedrski in radiološki nesreči
Na Upravi za jedrsko varnost so v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Institutom Jožefa Stefana in Zavodom za varstvo pri delu d. o. o. pripravili osnutek Zaščitne strategije ob jedrski in radiološki nesreči.
Gradivo osnutka Zaščitne strategije ob jedrski in radiološki nesreči je nastalo zaradi priporočila neodvisnega mednarodnega pregleda stanja na področju pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče iz strani mednarodne pregledovalne misije EPREV (»Emergency Preparedness Review Mission«), ki je bila v Sloveniji izvedena novembra 2017. Poleg nekaj dobrih praks in siceršnje splošne dobre pripravljenosti Slovenije na jedrske in radiološke nesreče, je misija med drugim ugotovila, da v Sloveniji še nismo formalizirali zaščitne strategije za izvajanje učinkovitih zaščitnih ukrepov in drugih aktivnosti ob jedrski in radiološki nesreči in posledično strategija še ni dosledno uveljavljena v vseh organizacijah odziva. Dodatno so opozorili na pomanjkanje skupnega načrta za izvajanje meritev radioaktivnosti (monitoringa) v vseh fazah nesreče kot podlage za uvedbo ali prenehanje zaščitnih ukrepov.
Gradivo osnutka Zaščitne strategije ob jedrski in radiološki nesreči je nastalo zaradi priporočila neodvisnega mednarodnega pregleda stanja na področju pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče iz strani mednarodne pregledovalne misije EPREV (»Emergency Preparedness Review Mission«), ki je bila v Sloveniji izvedena novembra 2017. Poleg nekaj dobrih praks in siceršnje splošne dobre pripravljenosti Slovenije na jedrske in radiološke nesreče, je misija med drugim ugotovila, da v Sloveniji še nismo formalizirali zaščitne strategije za izvajanje učinkovitih zaščitnih ukrepov in drugih aktivnosti ob jedrski in radiološki nesreči in posledično strategija še ni dosledno uveljavljena v vseh organizacijah odziva. Dodatno so opozorili na pomanjkanje skupnega načrta za izvajanje meritev radioaktivnosti (monitoringa) v vseh fazah nesreče kot podlage za uvedbo ali prenehanje zaščitnih ukrepov.
Zaščitna strategija ob jedrski in radiološki nesreči zato predstavlja splošen okvir za odreditev zaščitnih ukrepov v primeru jedrske in radiološke nesreče v Sloveniji in jedrske nesreče v tujini. Skozi vse faze nesreče zasleduje tri glavne cilje ukrepanja ob nesreči, in sicer reševanje življenj, preprečevanje determinističnih učinkov sevanja in zmanjšanje stohastičnih učinkov sevanja. Sestoji iz navodil kako odrediti ukrepe, ki se nanašajo na kriterije, pomembne za sprejem odločitev. Vsebuje tudi navodila, katere zaščitne ukrepe izvajati, obdobja nesreče, optimizacijo in upravičenost zaščitnih ukrepov, meritve radioaktivnosti v okolju, referenčne ravni izpostavljenosti, operativne intervencijske ravni, zaščitne ukrepe za prebivalstvo, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, predpogoje za prenehanje nesreče, sanacijo in oživljanje nesreče. Predstavljeni so cilji odzivnih časov za ukrepe, ki morajo biti izvedeni glede na kategorije virov nevarnosti ter tabelni prikaz zaščitnih ukrepov in drugih nalog za prebivalstvo v primeru razglašene splošne nevarnosti zaradi jedrske nesreče v Sloveniji.
Z namenom, da bo vsebina strategije sledila njenemu temeljnemu namenu, zagotoviti homogen pristop k izvajanju zaščitnih ukrepov in drugih nalog ob jedrski in radiološki nesreči v vseh organih in organizacijah, vključenih v odziv v primeru jedrske in radiološke nesreče, smo besedilo objavili na spletni strani in s tem odpiramo javno razpravo.
Vaše pripombe, predloge in pobude jim pošljite do 22. marca 2021 na naslov gp.ursjv@gov.si ali sasa.kuhar@gov.si, po možnosti v tehniki »sledi spremembam«.
Po zaključeni javni razpravi se bodo do vseh pridobljenih pripomb, predlogov in pobud opredelili ter jih sporočili predlagateljem.
