Nahajate se:
52 dni cepljenja: manj odsotnosti zdravstvenih delavcev, hospitalizacij in smrti
52 dni cepljenja: manj odsotnosti zdravstvenih delavcev, hospitalizacij in smrti
52 dni, 3,4-odstotna precepljenost. Daleč od cilja. A vpliv cepljenja se že pozna tam, kjer je to najpomembnejše – upadlo je število hospitalizacij, oskrbovanci DSO na covidnih oddelkih so postali redkost. Zaradi cepljenja zdravstvenih delavcev je tudi manj kadrovske stiske v bolnišnicah, medtem ko na reprodukcijski faktor cepljenje še nima bistvenega vpliva.
Kakšen vpliv na številke ima cepljenje?
27. decembra 2020, na dan, ko smo v Sloveniji začeli s cepljenjem, je bilo v bolnišnicah 1179 ljudi, intenzivno nego jih je potrebovalo 206. Na vrhuncu drugega vala je bolnišnično oskrbo potrebovalo več kot 1300 ljudi s covidom-19, natanko mesec dni pred začetkom cepljenja smo na primer beležili 1324 hospitalizacij. S tem smo bili globoko v črni fazi.
20. januarja smo prešli v rdečo fazo, dan po Prešernovem dnevu pa dosegli še oranžno. Meja med oranžno in rdečo je tisoč hospitaliziranih in prav tolikšno sedemdnevno povprečje okužb. V kolikšni meri gre uspeh pripisati cepljenju?
Cepljenje nedvomno vpliva na zmanjšanje števila bolnišničnih obravnav in ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pa tudi na zmanjšanje števila smrti, razlaga Janez Žibert, koordinator ekipe za modeliranje pri Sledilniku covid-19, sicer pa profesor na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani in Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. “Cepljenje je zelo pomembno, še pomembnejša pa je prava strategija – najprej rizične skupine in nato ostali,” poudari Žibert.
