Trend dober, razmere se počasi stabilizirajo

Petrovec se boji uporabe hitrih testov v bolnišnicah in na drugih kritičnih področjih, predvsem pri ljudeh, ki nimajo izrazitih simptomskih znakov bolezni. Tudi v navodilih za uporabo testov piše, da je test učinkovit, če je  simptomatska oseba testirana med 1. in 5. dnevom okužbe, potem se zanesljivost testa zelo zmanjša.

Se pa na področju teh testov vsakodnevno v strokovnih krogih pridobivajo nova in nova dognanja, iščejo se rešitve za uporabo. Obstojajo tudi strokovne razprave, kako kombinirati izvajanje PCR in hitrih testov, kar bi lahko prineslo rešitve tudi za kritično infrastrukturo kot so zdravstvo, domovi starejših občanov, policijo in druga podobna področja.

Velika pomembnost pri obvladovanju izvajanja antigenskih testov je računalniška podpora. Mora pa država hkrati vzpostaviti protokole, kjer bodo testiranja smiselna, digitalizacija procesa bo s tem dodatno omogočala obvladovanje izvajanja in spremljanja zdravstvenega stanja pri osebah, ki bodo testirana. Se pa bodo številke o opravljenih enih in drugih testiranjih obvladovale ločeno, tako se v trenutno sporočane številke pozitivnih testov všteva samo izvedene PCR teste.

Obstojajo tudi hitri molekularni testi, ki jih bolnišnice tudi danes že uporabljajo v res kritičnih primerih, zaradi višjih stroškov, pa teh testov ni mogoče uporabljati širše.

Psihologinja Andreja Poljanec je ljudem posredovala nekaj spodbudnih besed o načinih soočanja premagovanja stisk in negativnih čustev kot sta jeza in žalost. Spodbuja jih, naj v vsakdanjiku iščejo stvari, za katere so lahko hvaležni - kot je to jesen, dobra soseda, hišni ljubljenček, da se lahko naučijo kaj novega skuhati. S tem iskanjem pozitivnosti se spodbuja treniranje možganov za občutja sreče, zadovoljstva in optimizma.

Druga preprosta stvar je odločitev za drobne in pozitivne spremembe, lahko pri posamezniku, v odnosih, na delovnem mestu, pri stvareh, ki nas trenutno najbolj okupirajo. Velikih sprememb na hitro ljudje ne morejo narediti.  Ko zaradi previsokih ciljev ljudje rezultatov ne dosežejo, se počutijo slabo in krive, da zadanih ciljev niso dosegli.

Majhne spremembe so lahko različne. V družinah je to lahko odločitev, da bi starši po konfliktu vedno prvi začeli pot v pomiritev, člani skupnosti naj se izogibajo pretiranemu izražanju jeze, negodovanju in jamranju. To jemlje skupnosti energijo in v družini ustvarja slabo vzdušje. Ta energija je bolj koristna pri delanju za dobro, pozitivno, da ljudje koga razveselijo, pokličejo.

Vsak dan je smiselno skupaj z otroki razmisliti o idejah za skupna doživetja. O organizaciji vsakega dne, kdo bo v kateri sobi, kdo bo imel kateri računalnik, kdo koga preveč moti pri pouku ali službi, se lahko pogovorimo že večer prej.