Vlada sporoča in obvešča: Odločitve s 115. dopisne seje vlade s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane

Vlada je izdala Odlok o izvajanju ukrepa izjemna začasna podpora kmetom ter malih in srednjih podjetij (MSP), ki jih je kriza zaradi covid-19 še posebej prizadela iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 in ga objavi v Uradnem listu.

Zdravstveni ukrepi, povezani z zajezitvijo epidemije virusa covid-19, so zaradi zaprtja številnih javnih ustanov, kot so osnovne in srednje šole, vrtci, dijaški domovi, onemogočili ali pa močno zmanjšali možnosti dobave proizvodov na trg, zato je nastal znaten izpad prihodkov od prodaje v kmetijskem in živilskem sektorju. Zaradi prekinjenih dobav imajo kmetijska gospodarstva in živilsko-predelovalna podjetja likvidnostne težave, kar bo zagotovo vplivalo na njihovo kratkoročno produktivnost, sposobnost vlaganja v osnovna sredstva in tehnološki razvoj.

Za zagotavljanje hitre likvidnostne pomoči kmetijskim gospodarstvom in MSP, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih proizvodov, in jih je zaprtje javnih zavodov močno oškodovalo, se uvaja nov ukrep na podlagi 39. b člena Uredbe 1305/2013/EU, katerega namen je zagotoviti hitro in učinkovito likvidnostno pomoč.

Pričakovati je, da se bo tako ohranila konkurenčnost zgoraj navedenih subjektov, predvsem pa zagotovila hitra likvidnostna pomoč, kar bo olajšalo obstoj teh subjektov. Obstoj teh subjektov je pomemben zaradi ohranjanja kratkih oskrbnih verig in delovanja lokalnih trgov, zato je izrednega pomena, da se jim z izredno in začasno likvidnostno pomočjo olajša premostitev tega zahtevnega obdobja.

Upravičenci so nosilci kmetijskega gospodarstva, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na ozemlju Republike Slovenije in nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki niso nosilci kmetij. Upravičenci so tudi mala in srednja podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem ali razvojem kmetijskih proizvodov iz Priloge I k PDEU ali bombaža, razen ribiških proizvodov. Rezultat proizvodnega procesa je lahko proizvod, ki ni zajet v navedeni prilogi.

Podpora se dodeli v obliki nepovratne finančne pomoči, ki se izplača kot pavšalno plačilo zaradi manjšega obsega prihodka od prodaje kmetijskih oziroma živilskih proizvodov javnim zavodom v času epidemije covid-19. Izplača se kot enkratna pomoč.

Z vidika horizontalnih ciljev ukrep s podporo tem subjektom podpira kratke oskrbne verige in lokalne trge, kar je pomembno z vidika vplivov na okolje (manjši obseg transporta) in podnebje.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020 ter jo objavi v Uradnem listu.

Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020 (Uredba CLLD) določa pogoje za oblikovanje in postopke za izbor ter potrditev lokalnih akcijskih skupin (LAS), vsebino in sestavo ter obvezna poglavja strategij lokalnega razvoja (SLR), merila in način za izbor SLR, naloge LAS, pogoje upravičenosti, pogoje za izvajanje posameznih podukrepov in posebnosti posameznega sklada (Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega sklada za regionalni razvoj EKSRP ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo - ESPR).

Uredba CLLD se spreminja zaradi:

• uskladitve uredbe CLLD z drugimi predpisi,
• uvajanja možnosti predplačil za podukrep »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« za sklad EKSRP,
• možnost elektronskega vlaganja letnega načrta aktivnosti, letnih poročil LAS,
• dopolnitev vsebine poročila za sklad ESPR, zagotovitev spremljanja kazalnikov in trajnosti operacij,
• tehničnih popravkov.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020  ter jo objavi v Uradnem listu.

V Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 se kot upravičena shema dodaja nova shema kakovosti zajamčena tradicionalna posebnost s proizvodom seneno mleko, poleg tega se v okviru sheme kakovosti zaščitena označba porekla dodaja proizvod oljčno olje Istra in v okviru sheme kakovosti izbrana kakovost proizvoda prašiči in meso prašičev. S spremembo uredbe se podpirajo tudi upravičenci iz sektorjev oljke, mleko in prašičjereja, ki bodo imeli možnost povračila stroškov, nastalih z vključitvijo v podprto shemo kakovosti, stroškov letnih prispevkov za sodelovanje v njih in pregledov, potrebnih za preverjanje skladnosti s specifikacijami posameznih shem. Pričakovani rezultati spremembe uredbe so povečanje obsega proizvodnje in trženja proizvodov iz omenjenih sektorjev, boljše vključevanje v agroživilske verige prek shem kakovosti in dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom in posledično tudi boljša prepoznavnost teh proizvodov med potrošniki.

Sprememba uredbe predvideva tudi zmanjšanje razpoložljivih sredstev, ki se bodo prerazporedila na ukrepe, kjer je zaznano boljše črpanje sredstev. Razlog za zmanjšanje sredstev je trenutno manjše zanimanje za vključevanje v shemo kakovosti izbrana kakovost, ker trenutno še ni množičnega odziva s strani sektorjev prašiči in sadje, poleg tega pa v shemo še niso vključeni ostali sektorji, kot so na primer vrtnine, žita, vino, za katere se pripravljajo ustrezne specifikacije in bodo predvidoma predmet podpore v novem programskem obdobju. 

Zaradi približevanja izteka programskega obdobja 2014-2020 in nepravočasnega sprejema EU aktov, ki bodo urejali prenos finančnih obveznosti iz sedanjega Programa razvoja podeželja v nov program (tako imenovan strateški načrt), je trenutno onemogočeno sprejemanje 5-letnih obveznosti, saj sedaj veljavna EU zakonodaja omogoča, da je upravičen izdatek iz Programa razvoja podeželja tisti, ki nastane do konca leta 2023, predviden javni razpis, ki bo objavljen v letu 2020, pa bi pomenil finančne obveznosti tudi v letih 2024 in 2025. Zaradi navedenega se s spremembo uredbe skrajšuje obdobje upravičenosti do podpore na 3 leta.

Prav tako se z namenom zmanjšanja administrativnih bremen uvaja elektronski vnos zahtevkov za izplačilo sredstev.

Stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu Mednarodne organizacije za kavo

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v svetu Mednarodne organizacije za kavo in ga podpira.

Mednarodnega sporazuma o kavi je bil podpisan leta 2007, veljati pa je začel leta 2011 za obdobje desetih let (do 1. februarja 2021). V skladu z določilom Sporazuma se slednji lahko podaljša za največ osem let. Mednarodna organizacija za kavo je leta 2019 ustanovila delovno skupino za revizijo Sporazuma. Svet Mednarodne organizacije za kavo je na seji, ki je potekala junija letos priporočil, da se Sporazum podaljša tudi po trenutnem datumu izteka veljavnosti. To bi omogočilo temeljitejšo revizijo v prihodnosti z namenom poenostavitve in posodobitve Sporazuma.

Evropska Unija je s Sklepom Sveta leta 2008 sklenila Mednarodni sporazum o kavi in s tem postala članica sveta Mednarodne organizacije za kavo.

Podaljšanje Sporazuma po letu 2021 in prizadevanja za njegovo posodobitev bodo privedla do ponovnega sodelovanja članic in razprave o pomenu Mednarodne organizacije za kavo pri obravnavanju sedanjih izzivov. Z morebitno revizijo Sporazuma po letu 2021 bi se lahko povečala njegova dodana vrednost in pomen dela v okviru Sporazuma ter morda tudi zanimanje za Mednarodno organizacijo za kavo.

Stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju

Vlada je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Sredozemskem in Črnem morju. Slovenija podpira Predlog uredbe Sveta.

Z vidika slovenskega ribištva je za Slovenijo ključnega pomena, da predlog za slovensko ribištvo vključuje dovoljeno količino ulova sardele in sardona na ravni do 300 ton letno, za pridnene staleže pa dovoljeni ribolovni napor na ravni do ribolovnih 3.000 dni letno, kar omogoča ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva.