S predstavniki pravosodja o ukrepih za obvladovanje epidemije v pravosodju in postopnem sproščanju v prihodnje

Ob relativno strogih priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je trenutno delovanje pravosodja tudi po interventnih zakonskih ukrepih okrnjeno zaradi javno-finančne situacije ter posledično tudi stanja ustrezne zaščitne opreme in tehničnih pogojev za izvedbo narokov z več udeleženci. Vrhovno sodišče RS je pripravilo t. i. izhodno strategijo, ki predvideva postopno odpiranje delovanja sodstva, ob vzpostavljenih ustreznih pogojih za varno poslovanje sodišč. Strategijo bodo po uskladitvi s prvostopenjskimi sodišči posredovali vsem udeležencem sestanka, ki jih delovanje sodstva tudi najbolj neposredno zadeva, da se do nje opredelijo.

Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič je izpostavila, da bo potrebno ob sproščanju omejitvenih ukrepov na drugih področjih javnega življenja pristopiti k odpiranju delovanja pravosodja, zlasti v okviru nabora nujnih zadev, kjer sodišča morajo poslovati, in pa tudi nenujnih zadev, kjer roki trenutno ne tečejo. Ministrstvo bo v zelo kratkem času pripravilo normativna izhodišča in jih uskladilo z zahtevami deležnikov, ki so si v nekaterih pogledih legitimno nasprotna, kar pa nikakor ne more biti razlog za zastoje v procesu odpiranja delovanja pravosodja. Primarna skrb pri tem bo še vedno namenjena varovanju zdravja vseh udeležencev v teh postopkih.

Sogovorniki so izmenjali tudi svoje poglede na vprašanje letošnjih sodnih počitnic in dosegli načelni konsenz, da bo potrebno letošnjo poslovanje sodišč prilagoditi situaciji, kar pomeni skrajšanje sodnih počitnic oziroma prestavitev v avgust 2020. Prav tako pa bo ministrstvo v okviru zakonskih sprememb pripravilo tudi predloge za zagotovitev večje prožnosti pri organizaciji dela sodstva in širšega pravosodja v primeru izrednih dogodkov, saj so se trenutno veljavne sistemske rešitve izkazale za nezadostne.

Vsi udeleženci sestanka pa so izrazili tudi nestrinjanje z nedavnim dopisom ministra za zunanje zadeve, ki je bil priložen poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji in posredovan Evropski komisiji. Ta namreč ne odraža dejanskega stanja na področju pravosodja, kot izhaja iz številnih poročil tako pravosodnih institucij kot tudi mednarodne skupnosti, med drugimi tudi Evropske komisije, ki vsako leto izda posebno poročilo o stanju pravosodja v državah članicah EU. V okviru teh poročil je namreč viden objektiven napredek v delovanju slovenskega pravosodja, katerega ugled pa je močno odvisen tudi od javnih izjav predstavnikov oblasti.