Vlada sporoča in obvešča: 38. dopisna seja Vlade Republike Slovenije
Vlada je na dopisni seji 11. maja 2020 odločila, da sprosti ukrepe na področju mednarodnega zračnega prometa.
Vlada z 12. majem 2020 umika ukrepe, ki so omejevali zračne prevoze v Republiki Sloveniji.
Vlada se je odločila, da ne bo podaljšala ukrepov, ki omejujejo predvsem zračni potniški promet. Zaradi zajezitve širjenja virusa SARS-CoV-2 in s tem povezanega vpliva na varovanje javnega zdravja ljudi in varnosti premoženja je vlada 23. aprila sprejela Odlok o prepovedi opravljanja zračnih prevozov v Republiki Sloveniji. Odlok je prepovedal opravljanje mednarodnega zračnega prevoza potnikov iz vseh držav v Republiko Slovenijo, tudi znotraj Evropske unije. Ta člen med drugim določa, da lahko država članica zavrne, omeji ali uvede pogoje za uresničevanje prometnih pravic, da razreši nenadne kratkotrajne težave, ki nastanejo zaradi nepredvidljivih in neizogibnih okoliščin za največ 14 dni.
V času od začetka sprejemanja ukrepov za varovanje javnega zdravja ljudi in varnosti premoženja so bili na področju opravljanja mednarodnih zračnih prevozov potnikov sprejeti številni ukrepi, ki jih morajo izpolnjevati tako operatorji aerodromov kot letalski operatorji. Pristojni organi za javno zdravje posamezne države so prav tako sprejeli ukrepe, po katerih se morajo ravnati tako državljani posamezne države pri povratku iz tujine in tudi tujci, ki pridejo na območje posamezne države (npr. obvezna karantena). Ker navedeni ukrepi sami po sebi vplivajo na opravljanje mednarodnih zračnih prevozov potnikov in se letalski operatorji še ne odločajo za opravljanje le-teh, saj s strani potnikov zaradi epidemije ni povpraševanja, ukrep prepovedi opravljanja mednarodnih zračnih prevozov tako iz območja Evropske unije kot iz tretjih držav na mednarodna javna letališča v Republiki Sloveniji ni več potreben in smiseln.
Ukrep prepovedi letenja zrakoplovov splošnega letalstva s pristanki na območja javnih letališč lokalnega pomena, kjer se opravlja mednarodni zračni promet z odleti iz drugih držav, pa ostaja do 12. junija 2020, in sicer zaradi rizičnosti za varovanje javnega zdravja ljudi in varovanje premoženja, saj niso vzpostavljeni zdravstveni pogoji oziroma zahteve, kot jih določa pristojni organ za javno zdravje.
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo
Odgovor vlade na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikomVlada je na seji sprejela odgovor na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji in ga bo poslala Ustavnemu sodišču RS.
Vlada najprej pojasnjuje, da je imenovala posebno delovno skupino, ki je sodelovala pri pripravi navedenega ukrepa, ključna pa so bila izhodišča zdravstvene stroke. Opozarja tudi, da zdravstvena stroka še ne pozna blažjega in učinkovitejšega ukrepa za zajezitev in obvladovanje širjenja bolezni COVID-19, zato je začasna omejitev ponujanja in prodaje blaga in storitev potrošnikom učinkovita rešitev. Brez takšnega ukrepa bi se nalezljiva bolezen nenadzorovano širila, kar bi glede na dosedanje izkušnje brez dvoma privedlo do nezmožnosti delovanja zdravstvenega sistema in veliko smrtnih žrtev.
V zvezi s tem vlada pojasnjuje tudi, da so bile za preprečitev nevzdržnosti zdravstvenega sistema v danih razmerah izbrane omejitve, ki kar najbolj ščitijo javno zdravje, obenem pa v najmanjši možni meri omejujejo osebno svobodo državljanov. Tako je odlok začasno prepovedal ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom, pri tem pa dopustil nekatere izjeme, ki so izrecno navedene v 2. členu odloka. Iz tega jasno izhaja, da gre le za začasno prepoved ponujanja in prodaje posameznega blaga in storitev ter da odlok nikoli ni prepovedal gospodarske dejavnosti med gospodarskimi subjekti, ampak le v razmerju do potrošnikov. Z odlokom se torej ne prepoveduje ali omejuje gospodarska dejavnost kot taka, ampak odrejata prepoved in omejitev zbiranja, druženja, gibanja na področju gospodarske dejavnosti, kjer je družbena interakcija povečana in tako izpostavljena prevelikim tveganjem za širjenje nalezljive bolezni COVID-19, to je pri prodaji blaga in nudenju storitev neposredno potrošnikom. Zato ne drži, da gre po vsebini za prepoved opravljanja dejavnosti, za katero so posamezni pravni subjekti ustanovljeni.
Z odlokom se varuje javno zdravje in življenje ter zdravje prebivalcev Republike Slovenije, vključno z življenjem in zdravjem pobudnikov. Z nesprejetjem odloka bi bilo namreč omogočeno neomejeno gibanje, zbiranje, nakupovanje in druženje, kar bi povzročilo širjenje nalezljive bolezni in njeno ponovno eksponentno rast.
Vlada vsakodnevno spremlja stanje v Sloveniji in preverja primernost sprejetih ukrepov, ter ali so sprejeti ukrepi še potrebni oziroma v kolikšni meri so še potrebni za nadaljnje obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Pri tem je treba poudariti, da se pri zagotavljanju javnega zdravja z ukrepi iz odloka zagotavlja spoštovanje človekovega dostojanstva in z njim povezane pravice do zdravstvenega varstva, ki z zdržno rastjo števila okužb in s tem povezanega obvladljivega števila bolnikov na intenzivni negi omogoča delovanje zdravstvenega sistema, ki bi bil sicer že pred razpadom. Nedvomno bi razširitev in neobvladovanje epidemije ogrozila zdravje in življenje velikega števila posameznikov, s tem pa bi se poseglo v spoštovanje dostojanstva ljudi, tako bolnikov kot zdravnikov. Zato vlada meni, da je neutemeljeno dvomiti o sorazmernosti ukrepov iz odloka in o obstoju javne koristi za sprejetjem predmetnega odloka.
Vlada tudi meni, da so ukrepi iz odloka primerni za dosego legitimnega cilja, to je za zajezitev in obvladovanje epidemije, saj se le s prepovedjo in omejitvijo (z izjemami) socialnih stikov po mnenju zdravstvene stroke učinkovito preprečuje širjenje nalezljive bolezni.
Vlada je tudi pojasnila, da so sprejeti interventni ukrepi, ki so namenjeni preprečevanju oziroma blaženju negativnih posledic epidemije COVID-19 na področju gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, izpolnjevanja davčnih obveznosti, šibkejših družbenih skupin oziroma na vseh ravneh družbe. Z interventno zakonodajo je torej država hkrati, ko je prepovedala ponujanje in prodajanje blaga oziroma storitev, poskrbela tudi za (samo)zaposlene delavce, pri čemer je želela najprej ohraniti delovna mesta in posledično zagotoviti nadaljnjo likvidnost podjetij, to je da bi se preprečilo prav to, zaradi česar pobudniki izpodbijajo odlok, in sicer da jim ne bi preostalo drugega, kot da prenehajo poslovati in torej podjetje zaprejo, sami po bi pristali na plečih države in njenih socialnih transferjih.
Vlada glede na navedene utemeljitve Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da v tem postopku ustavnosodne presoje primarno predlog pobudnikov zavrže iz razloga neizpolnjevanja pravnega interesa oziroma, podredno, zaradi vsebinske skladnosti izpodbijanega odloka z določbami ustave, pobudo zavrne kot neutemeljeno.
Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Vlada sprejela odgovor na pobudo družbe Piloti KoperVlada je sprejela odgovor na pobudo družbe Piloti Koper, pomorska pilotaža, d. o. o., za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže.
Vlada je z dopisom z dne 13. 3. 2020 pozvala Ministrstvo za infrastrukturo, da pripravi predlog mnenja vlade na pobudo družbe Piloti Koper, d. o. o., za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže. V dopisu z dne 12. 3. 2020 je Ustavno sodišče RS pozvalo vlado, da se o navedbah v pobudi lahko izjavi v roku 60 dni, to je do 12. 5. 2020. Vlada se je do navedb v pobudi za zadržanje izvrševanja uredbe že opredelila s sklepom z dne 27. 3. 2020. Zdaj vlada podaja odgovor, da so navedbe v pobudi neupravičene in neutemeljene.
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo