Evropska komisija sprejela nove izredne ukrepe za kmetijski in živilskopredelovalni sektor
Evropska komisija je v začetku tedna objavila najnovejši sveženj izrednih ukrepov za podporo kmetijskemu in živilskopredelovalnemu sektorju. Med ukrepi najbolj izstopata pomoč za skladiščenje mleka in mesa ter prožnost pri izvajanju programov za podporo trgu.
Zaradi pandemije COVID-19 in obsežnih omejitev gibanja, ki so jih uvedle države članice, se je povpraševanje po nekaterih potrošniških proizvodih v sektorjih mleka in mesa, močno zmanjšalo in ti sektorji se zaradi velikega neravnotežja med ponudbo in povpraševanjem soočajo z motnjami na trgu. Nedavno vzpostavljeni ukrepi vključujejo pomoč za zasebno skladiščenje za sektorja mleka in mesa. Komisija bo s sredstvi EU podprla zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu, masla in sirov ter govejega, ovčjega in kozjega mesa. Pomoč za skladiščenje teh proizvodov bo mogoča za umik s trga za najmanj dva do tri mesece in za največ pet do šest mesecev. Vloge za pomoč pri skladiščenju, ki je namenjeno stabilizaciji trga, bo mogoče začeti pošiljati na Agencijo RS za kmetijstvo in razvoj podeželja s 7. majem.
Na področju vinogradništva sta predvidena dva dodatna začasna krizna ukrepa, in sicer krizna destilacija (destilacija vina v industrijski ali farmacevtski alkohol) in pomoč za krizno skladiščenje vina, ki ju je mogoče financirati iz sredstev nacionalne ovojnice za vino v letu 2020. Hkrati je EK izjemoma dovolila višji delež dovoljene podpore za prestrukturiranje vinogradov iz 50 na 60% (oz. za manj razvite regije iz 75 na 80%), predvidene so tudi izjeme pri izvedbi ukrepa zelene trgatve (podaljšanje rokov za oddajo vlog in za izvedbo nadzora na kraju samem in višanje deleža podpore iz 50 na 60%) in podaljšuje se tudi veljavnost dovoljenj za zasaditev vinske trte za 1 leto (tistih, katerim se veljavnost izteče v 2020).
Paket ukrepov vzpostavlja tudi začasne izredne ukrepe za odpravo motenj na trgu v sektorju sadja in zelenjave, vendar izključno v okviru operativnih programov organizacij proizvajalcev. Priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave bo omogočeno prožnejše izvajanje operativnih programov. Slovenija ima priznano eno organizacijo proizvajalcev, ki ne izvaja operativnega programa, zato tovrstni ukrepi za Slovenijo nimajo vpliva. Za področje čebelarstva EK ni predvidela novih ukrepov ampak samo podaljašnje izvajanja obstoječega triletnega programa ukrepov.
Komisija bo zaradi izjemnih tržnih neravnovesij v določenih sektorjih začasno dovolila tudi odstopanje od evropskih pravil o konkurenci oz. bo udeležencem v teh sektorjih dovolila tržne ukrepe samoorganizacije za stabilizacijo razmer. Gre za sektorje mleka, rezanega cvetja in krompirja, ki so zaradi padca povpraševanja pod velikim pritiskom. Odstopanje je dovoljeno za največ šest mesecev.
Komisija je poleg teh tržnih ukrepov predlagala, da se članicam EU poleg vseh dosedanjih ukrepov omogoči, da sredstva za razvoj podeželja letos uporabijo za krizno nadomestilo kmetom v višini do 5000 evrov in malim živilskopredelovalnim podjetjem v višini do 50.000 evrov. Ta predlog morajo sicer potrditi še predstavniki članic in Evropski parlament.