Evropski in svetovni teden cepljenja: Cepljenje, zaščita za vse generacije
Evropski teden cepljenja letos poteka od 20. do 26. aprila, Svetovni teden pa od 24. do 30. aprila. Svetovna zdravstvena organizacija ob tem poudarja, da ima vsakdo pravico do najvišje dosegljivega zdravstvenega standarda in ta pravica vključuje dostop do cepljenja. Cepljenje zmanjšuje neenakosti v zdravju, pomaga otrokom, da zrastejo v zdrave odrasle in veliko doprinese pri reševanju problematike odpornosti bakterij na antibiotike.
Pomen cepljenja kot učinkovite in varne zaščite pred nalezljivimi boleznimi se izrazito kaže tudi v situaciji aktualne pandemije COVID-19. Če bi imeli na voljo cepivo, bi s precepljenostjo prebivalstva zajezili širjenje bolezni in rešili marsikatero življenje, kot to omogočajo obstoječa cepiva proti drugim nalezljivim boleznim.
Zaščita s cepljenjem v SlovenijiV Sloveniji beležimo relativno visoko precepljenost za bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno. Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost in tako preprečimo ponovne izbruhe bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili (npr. davica, otroška paraliza, rdečke).
V šolskem letu 2018/2019 smo s programom cepljenja med šolskimi otroki in mladino dosegli 94,5% precepljenost proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, 93,5%, precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter 87,5% precepljenost proti hepatitisu B.
Delež cepljenih proti gripi v Sloveniji se je v sezoni 2018/2019 v primerjavi s predhodno sezono povišal, in sicer se je proti gripi cepilo 4,5 % slovenskega prebivalstva, v primerjavi s predhodno sezono, ko se je cepilo 4,1 % prebivalstva. V starostni skupini 65 let in več se je delež cepljenih povišal za dober odstotek (z 11,7 na 12,9 %), kar je pomembno, saj so starejši bolj dovzetni za težji potek bolezni.
Več informacij o precepljenosti v Sloveniji najdete na naslednji povezavi.
Cepljenje v času pandemije COVID-19 Zaradi pandemije COVID-19 je bilo izvajanje cepljenja prekinjeno z Odredbo o začasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). Vsaka prekinitev izvajanja cepljenja, tudi kratkotrajna, povzroči kopičenje dovzetnih posameznikov in lahko poveča verjetnost izbruhov bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Takšni izbruhi lahko povzročijo dodatne obremenitve zdravstvenega sistema, ki je že tako obremenjen z odzivom na epidemijo COVID-19. Cepljenje se bo zato začelo ponovno izvajati v najkrajšem možnem času, ko bo epidemiološka situacija to dopuščala in bodo imeli izvajalci pogoje za varno opravljanje cepljenja |