Čebelarstvo kot del nesnovne kulturne dediščine
V Sloveniji je čebelarstvo način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki pridobivajo čebelje pridelke za prehrano in tradicionalno medicino ter s svojim znanjem in veščinami skrbijo za čebele in okolje. Edina podvrsta v Sloveniji je kranjska čebela. Čebelarji imajo okrog 200.000 čebeljih družin in s kontrolirano vzrejo čebeljih matic odgovorno skrbijo za ohranjanje njenih cenjenih lastnosti: rodnosti, odlične orientacije in odpornosti na vremenske vplive. Čebele redijo večinoma v lesenih čebelnjakih v bližini domov čebelarjev. Skupnosti izražajo ljubeč in spoštljiv odnos do čebel, s tem povezana znanja, veščine in prakse pa so oblikovane skozi stoletno tradicijo in se prenašajo iz roda v rod. Čebelarji, ki imajo čebele za svoje učiteljice in prijateljice ter prenašalke simbolnih vrlin bistrosti in varčnosti, z nenehnim raziskovanjem širijo svoje znanje in veščine. Pomen čebelarstva na Slovenskem se odraža v njegovi bogati terminologiji ter v akademskih, literarnih in folklornih besedilih (s tiskovinami od 18. stoletja dalje, ki širijo znanje, s prozo, poezijo in izreki, povezanimi s čebelarstvom), v umetnosti (z značilnimi verskimi in posvetnimi motivi na panjih) in arhitekturi (z gradnjo tradicionalnih čebelnjakov).
Nesnovna kulturna dediščina v obliki praks in obredov poustvarja in oživlja temeljne človeške vrednote in arhetipe ter jih pripoveduje v obliki živih zgodb. Dejavnost čebelarstva tako simbolizira skrb za skupnost, arhetip materinstva, načela usklajenosti, ubranosti, bistrosti in varčnosti, predvsem pa nas opominja na občutljivo ravnovesje med kulturo in naravo ter vpetost človekove eksistence v cikličnost naravnega dogajanja.
Čebelarstvo je bilo v preteklosti močno vpeto v slovensko življenje, o čemer pričajo tako strokovno-poljudni zapisi kot bogata literarna ustvarjalnost z motiviko čebel. Metaforika čebel pa je svoje mesto našla tudi zunaj pesniškega sveta, v vsakdanjem jeziku. Številni pregovori o čebelah in medu pričajo o tesno prepletem pojmovnem svetu slovenskega človeka s čebelami. Naša naloga je, da to bogato jezikovno dediščino proslavimo, ustrezno ovrednotimo ter ustvarimo pogoje za njeno nadaljnje plodno življenje.