Leto 2021 bo Mednarodno leto sadja in zelenjave

1. ozaveščanje in usmerjanje pozornosti politike na prehrano in zdravstvene koristi uživanja sadja in zelenjave;
2. spodbujanje uživanja raznolike, uravnotežene in zdrave prehrane in vpeljave življenjskega sloga z uživanjem sadja in zelenjave;
3. zmanjšanje izgub in odpadkov sadja in zelenjave v prehranskih sistemih;
4. promocija najboljših praks o

• spodbujanju trajnostne porabe in pridelave sadja in zelenjave, s ciljem prispevati k trajnostnim prehranskim sistemom;
• izboljšanju trajnosti skladiščenja, prevoza, trgovine, predelave, prodaje na drobno, zmanjševanja izgub in odpadkov ter recikliranja ter interakcije med temi procesi;
• vključevanje malih lastnikov, vključno z družinskimi kmetovalci, v lokalno, regionalno in globalno proizvodnjo, verige vrednosti s trajnostno pridelavo in porabo sadja in zelenjave, pri čemer je potrebno upoštevati pomen sadja in zelenjave, vključno z avtohtonimi in domačimi sortami, za doseganje njihove prehranske varnosti, prehrane, preživetja in pravičnih dohodkov;
• krepitvi zmogljivosti vseh držav, zlasti držav v razvoju, za vpeljavo inovativnih pristopov in tehnologij v boju proti izgubam in odpadkom sadja in zelenjave.

Združeni narodi želijo z Mednarodnim letom sadja in zelenjave poudariti pomen sadja in zelenjave za zdravje in razvoj ljudi ter opozoriti na škodo, ki jo naredimo z odpadno hrano (sadje in zelenjava spadajo med hitro pokvarljivo blago in zato so pomembni primeren transport, skladiščenje in njihovo shranjevanje tako v trgovini kot v gospodinjstvu). Hkrati želijo spodbuditi večjo odločnost v smeri promocije pravičnejšega, bolj trajnostnega in bolj učinkovitega prehranskega sistema. Po priporočilih FAO in WHO (Svetovne organizacije za zdravje) predstavljajo sadje in zelenjava temeljni del zdrave prehrane, zato priporočilo da naj bi odrasla oseba pojedla vsaj 400 gramov sadja in zelenjave dnevno za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja, rakom, sladkorno boleznijo in debelostjo, kot tudi za preprečevanje pomanjkanja mikrohranil.

Leto 2021 bo zato v znamenju številnih promocijskih aktivnosti in ozaveščanja potrošnikov o pomenu uživanja sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani, prehranski varnosti in prehranski samooskrbi ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Ali ste vedeli,:

• da je prebivalec Slovenije v letu 2019 porabil 117 kg zelenjave in 75 kg svežega sadja ter 67 kg krompirja (vir: SURS)
• da imamo v Sloveniji 32 avtohtonih ter 17 tradicionalnih sort sadja in zelenjave ter 4 domače sorte krompirja
• da v Sloveniji od sadja pridelamo največ jabolk in da lahko vsak prebivalec Slovenije zaužije 1 slovensko jabolko na dan,
• da je Ptujski lük, ki ga na Ptujskem polju pridelujejo več kot 200 let, prva slovenska zelenjava, zaščitena pri Evropski komisiji;
• da je sektor sadja vstopil v nacionalno shemo »Izbrana kakovost – Slovenija«. Pridelovalci in predelovalci so za sadje iz te sheme postavili dodatne zahteve glede načina pridelave in predelave, kakovosti svežega sadja in predelanih proizvodov iz sadja, posebnih pogojev trženja ter transparentnosti in sledljivosti porekla skozi celoten proizvodni postopek;
• da sta tudi sadje in zelenjava »nepravilnih« oblik enako zdrava in okusna kot tista I in II kakovosti. Z zauživanjem takšnega sadja in zelenjave pa prispevamo k zmanjšanju odpadne hrane;
• da je Ekononska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE) objavila priporočila za manj izgub in odpadnega sadja in zelenjave za proizvajalce, distributerje in trgovce;
• da se za proizvodnjo 1 jabolka porabi 70 l vode, za 1 paradižnik 13 l in 1 krompir 25 l (vir: Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo - FAO)
• da sta sadje in zelenjava odličen vir vlaknin, mineralov in vitaminov kar imata varovalen učinek na zdravje.