Pravice potrošnika – 2. del: Pravica do obveščenosti

Eden od ciljev evropske živilske zakonodaje je izboljšati možnost nas potrošnikov za sprejemanje boljših, koristnih odločitev za naše zdravje. Zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom o živilih je še posebej pomembno pri izbiri živil, ki jih potrošniki vključujemo v svojo vsakodnevno prehrano. Soodgovornost za ustrezno obveščanje potrošnikov si delijo nosilci živilske dejavnosti, pristojni organi in inšpektorji za hrano ter seveda mi, potrošniki.

Označevanje živil je (katerakoli) informacija na označbi živila, ki mora biti razumljiva povprečnemu potrošniku ter ne sme zavajati. Proizvajalci in drugi nosilci živilske dejavnosti morajo pošteno ter razumljivo označevati in oglaševati živila skladno z zakonodajo. Inšpektorji za hrano z uradnim inšpekcijskim nadzorom preverjajo skladnost označevanja in oglaševanje živil ter tako ugotavljajo morebitna zavajanja potrošnikov. Potrošniki pa smo odgovorni, da označbe beremo ter se na ta način seznanimo z lastnostmi živila, ki ga želimo izbrati oziroma vključiti v naš jedilnik.

Živilska zakonodaja določa obvezne informacije potrošnikom, omogoča pa tudi prostovoljne označbe, kar za nosilce živilske dejavnosti pomeni možnost dodatnega obveščanja potrošnikov – ki pa, kot že zapisano, ne sme zavajati. Primer prostovoljnega označevanja in oglaševanja živil je tudi uporaba prehranskih ter zdravstvenih trditev. Le-te se lahko uporabljajo, če so skladne s posebno zakonodajo in samo pod določenimi pogoji. Prehranska trditev navaja, da ima živilo posebne, ugodne prehranske lastnosti, kot na primer: obogateno z vlakninami, vsebuje vitamin C… Zdravstvena trditev pa se nanaša na povezavo med živilom oziroma eno njegovih sestavin in zdravjem, na primer: beljakovine prispevajo k povečanju mišične mase, kalcij je potreben za normalno rast in razvoj kosti pri otrocih, orehi prispevajo k izboljšanju elastičnosti žil (koristni učinek dosežen z vnosom 30g orehov na dan).

Sodobne informacijske tehnologije omogočajo potrošniku dostop do velikega števila informacij, kar po eni strani prispeva k boljši obveščenosti, po drugi strani pa mu je ravno zaradi preobilice informacij včasih težko izbrati pravo, neodvisno, zanj koristno informacijo.

Zato je nujno, da potrošniki upoštevamo verodostojne informacije o živilih, beremo označbe pred nakupom, vsa morebitna zavajanja in nepravilnosti pa prijavimo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (gp.uvhvvr@gov.si).

Več na spletni strani MKGP