Nahajate se:
Šege in navade: Veliki petek
Šege in navade: Veliki petek
10. 4. 2020
Občina Š.
176
Včeraj, na veliki četrtek, smo po stari navadi zavezali cerkvene zvonove in orgle poslali v Rim, oglasile pa so se raglje. To je za naše prednike nekoliko bolj, kot danes za nas, spominjalo na pretresljiv dogodek, na katerega so navezali vrsto šeg in verovanj. Po ljudski veri ima voda v tistih hipih, ko zvonove na veliki četrtek zavežejo in jih na veliko soboto spet odvežejo, posebno moč. Mnogo žensk se je tako trlo ob vodnjakih, saj so si želele natočiti vode prav tisti čas, kajti če si si takrat umil obraz, si glede lepote v življenju ne rabiš delati skrbi. Ponekod so to vodo nosili starejšim, da so si z njo umili oči, saj jih potem naj ne bi več bolele.
Veliki petek je edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše, saj naj bi na ta dan Bog spal. Z velikim petkom so nekoč na kmetih že prenehali delati na polju. Vremenski pregovor za velikonočni petek pravi, da dež na ta dan pomeni sušno leto. Veliki petek je tudi najstrožji postni dan, marsikje so se postili tudi v soboto. Znana velikonočna postna jed je aleluja, skuhani posušeni repni olupki v spomin predvsem na hudo lakoto, ki je vladala po slovenskih deželah več stoletij nazaj. Ženske na veliki petek tudi ne smejo prati.
Ponekod je bila tudi ohranjena vera, da na veliki petek, ko je bil Kristus položen v zemljo, narava oživi in da bo vse, kar bo na ta vsejano, prav posebej uspevalo. Koroški lovci pa so imeli prav posebno verovanje – verjeli so namreč, da bo tisti, ki bo na veliki petek pred sončnim vzhodom, pojedel na tešče srce divjačine, ki je morala biti ustreljena na lanski veliki petek, ogromno sreče pri nadaljnjem ulovu – na divjačino naj bi naletel, kadarkoli bi si poželel! Bojda pa je bil že svojevrsten uspeh, če so vsaj psa pripravili do tega, da je požrl takšno meso – in če ga je, naj bi iz njega nastal najboljši pes na svetu in je neustrašnemu jagru prignal najboljšo divjačino pred puško!
