V Šentrupertu najbolj kulturna šola med malimi in podružničnimi šolami

V Mokronogu, prijetnem kraju sredi slikovitih dolenjskih gričev, je v petek, 20. septembra, potekala zaključna prireditev projekta Kulturna šola v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnost (JSKD). Med 31 slovenskimi osnovnimi šolami, ki so izpolnile vse pogoje in pridobile naziv "kulturna šola",  je bila za najbolj kulturno šolo leta 2019 razglašena Osnovno šolo Boštanj. Priznanje je na svečanosti, ki je potekala v dvorani Upravno-kulturnega središča Mokronog, podelil direktor JSKD mag. Marko Repnik, ostala priznanja pa sta poleg mag. Repnika podelila pomočnica direktorja JSKD mag. Urška Bittner Pipan ter idejni oče projekta Kulturna šola mag. Franci Pivec.

Projekt Kulturna šola JSKD izvaja z namenom, da bi spodbujal kulturno vzgojo, omogočal ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpiral kakovostne dosežke, skrbel za izobraževanje mentorjev, hkrati pa stremi k temu, da bi šole postale žarišča kulturnega dogajanja v svojih lokalnih okoljih. V tem duhu JSKD znotraj projekta Kulturna šola letno pripravi več kot 1.000 različnih prireditev za otroke in mladino.

Da je tokratno slavnostno prireditev gostil Mokronog, je zaslužna Osnovna šola Mokronog, ki si je prestižni naslov "najbolj kulturna šola" prislužila v preteklem letu. Podelitve in celodnevnega spremljajočega dogajanja so se poleg učencev, mentorjev in ravnateljev nagrajenih šol udeležili tudi nekateri župani krajev nominiranih šol, ki jih je pred razglasitvijo sprejel župan Občine Mokronog-Trebelno, gospod Anton Maver.

Poleg najimenitnejšega naziva »najbolj kulturna šola« je JSKD podelil posebna priznanja še trem najboljšim šolam v kategoriji "velike", "srednje velike" in "male oziroma podružnične" osnovne šole ter devetim šolam, ki s svojo dejavnostjo še posebej izstopajo na posameznih področjih kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja.

Bogat kulturni program na zaključni prireditvi  so sooblikovali Osnovna šola Mokronog, Podružnična šola Trebelno in Glasbena šola Trebnje. V prepletu glasbe, giba, gledališča in lutk so se mladi in odrasli ustvarjalci sprehodili skozi lokalno tradicijo, ki jo zaznamujejo zgodbe o navihanih škratih Mokronožcih, obiskovalci pa so skozi citat iz knjige lokalnega kulturnika Staneta Pečka izvedeli, kako je nastala Mirnska dolina. V slikoviti točki so nastopajoči brez besed, le z gibom in mimiko pokazali, kaj je umetnost, v literarno gledališki okrepčevalnici pa na humoren način prikazali, kakšen vpliv na okuševalce imata pisana in brana beseda.

Ravnateljica OŠ Boštjan, ki bo vse leto nosila lento najbolj kulturne šole, Vesna Vidic Jeraj,  je po prejemu priznanja povedala, da kot podeželska šola nosijo veliko odgovornost za kulturno vzgojo otrok, saj jim kultura ni dostopna na vsakem koraku kot v večjih mestih. »Prepričana sem, da smo si naziv najbolj kulturne šole prislužili s pestrostjo in širokim naborom dejavnosti, ki jih izvajamo in ponujamo svojim učencem. Najbolj gotovo izstopa pevska dejavnost, pohvalimo se lahko tudi z vrhunskimi glasbeniki, ki izhajajo iz našega kraja. Kot podeželska šola smo se zavezali, da otroke vodimo v kulturne ustanove in prireditve izven našega kraja, posebno pozornost pa posvečamo tudi kulturnemu delovanju v domačem okolju, kjer smo široko prisotni.«

Organizatorji prireditve in gostiteljica, Osnovna šola Mokronog, so že dopoldan postregli z bogatim kulturnim programom, namenjenim vsem gostom. Učencem in mentorjem so bile na voljo ustvarjalne delavnice z različnih področij umetniškega ustvarjanja, otroci so se med drugim preizkušali v gledališki improvizaciji, ustvarjali so lutke, skozi plesni gib spoznavali prostor in oblike, ki so jih prenesli v likovno inštalacijo, urili pa so se tudi v literarnem izražanju. Pred zaključno prireditvijo so gostitelji udeležence povabili na ustvarjalni sprehod po stopinjah Mokronožcev, ki so svojevrstni simbol kraja oziroma Škratodežele, kot jo imenujejo domačini.

Za več kulture v osnovnih šolah

S projektom Kulturna šola in razglasitvijo najboljših šol želijo na JSKD predstaviti najbolj kakovostne dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti ter širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. Želijo, da bi bil projekt spodbuda za tiste šole, ki obšolskim kulturnim dejavnostim ne posvečajo dovolj pozornosti, in priložnost, da bi imeli vsi učenci, ne glede na to, katero šolo obiskujejo, možnost izbirati med čim bolj kakovostnimi in raznolikimi kulturnimi dejavnostmi.

Priznanja so prejele:

• Najbolj kulturna šola leta 2019: Osnovna šola Boštanj
• NAJ KULTURNA ŠOLA LETA 2019 V KATEGORIJI »MALE ŠOLE IN PODRUŽNIČNE ŠOLE«: OSNOVNA ŠOLA DR. PAVLA LUNAČKA ŠENTRUPERT
• Naj kulturna šola leta 2019 v kategoriji »srednje velike šole«: Osnovna šola Vransko – Tabor
• Naj kulturna šola leta 2019 v kategoriji »velike šole«: Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas
• Priznanje za posebne dosežke na področju zborovske dejavnosti: Osnovna šola Grm Novo mesto
• Priznanje za posebne dosežke na področju gledališke dejavnosti: Osnovna šola Angela Besednjaka Maribor
• Priznanje za posebne dosežke na področju lutkovne dejavnosti: Osnovna šola Miklavž pri Ormožu
• Priznanje za posebne dosežke na področju folklorne dejavnosti: VIZ II. OŠ Rogaška Slatina
• Priznanje za posebne dosežke na področju likovne dejavnosti: Osnovna šola Grm Novo mesto
• Priznanje za pomemben doprinos na področju varovanja kulturne dediščine: Osnovna šola Košana
• Priznanje za pomemben doprinos na področju kulturne vzgoje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami: Dom Antona Skale Maribor
• Priznanje za spodbujanje izobraževanja mentorjev na področju kulturno-umetnostne vzgoje: Osnovna šola Vinica

Obrazložitev:

OŠ DR. PAVLA LUNAČKA ŠENTRUPERT 

Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert je manjša podeželska šola, na kateri dobro udejanjajo svoj slogan, ki se glasi: "Rojeni, da bi postali učeni." Šola kljub majhnosti ponujajo učencem spekter različnih dejavnosti, kjer se lahko potrdijo in razvijajo svoje talente. Posebnost so stalne razstave, ki krasijo šolo in trenutno vključujejo že več kot 150 knjig. Prav posebno mesto imajo izdaje Levstikovega Martina Krpana ter izvod Pike Nogavičke, ki je izšel v Stockholmu leta 1945. V zadnjem obrobju je šola veliko truda in pozornosti namenila tudi počastitvi 400-letnice prve omembe šolstva v Šentrupertu.

JSKD

Foto: Matej Maček