Izvirne ilustracije mladinskih del šoli

Iz drugačnih spodbud pa je nastajala zbirka IZVIRNE ILUSTRACIJE MLADINSKIH DEL; pravzaprav je zamisel kar nekaj let tlela v meni. Sprva sem namreč poučeval tudi likovno vzgojo; tako je bila ljubezen do lepega vseskozi prisotna. Razmišljal sem, kako bi gole stene šolskih hodnikov opremil z ilustracijami, saj tudi po beljenju stene niso dolgo ostale nedotaknjene. Za prvo darilo z ilustracijami je poskrbela Krajevna skupnost Prule, s katero je bil pobraten naš pionirski odred. Umetniki s Prul – med njimi Melita Vovk Štih, Ejti Štih in Božo Kos - so ob srečanju obeh krajevnih skupnosti podarili nekaj ilustracij; to je bilo še leta 1979, ko smo dobili telovadnico in vrtec. Šele dolgo po prvem darilu pa sem kot sodelavec bralne značke poleg številnih pisateljev spoznal tudi ilustratorje in vsaj nekatere med njimi poprosil, če bi bili pripravljeni podariti kakšno ilustracijo šentruperski šoli. Med prvimi se je odzvala akademska slikarka Marjanca Jemec Božič, kmalu sta se pridružila tudi ilustratorja Marjan Manček in Božo Kos; vsi trije so že pred tem pomagali ustvarjati likovno podobo šolskega glasila Preproste besede. Zbirka se je občutno povečala, ko sem se prvič srečal z akademsko slikarko Melito Vovk, saj je podarila kar dvanajst ilustracij iz slikanice Mire Mihelič Puhkova kresna noč. Za začetek je bilo to že nekaj in skoraj štirideset ilustracij je bila osnova za začetek razstave, ki smo jo odprli 2. aprila, na dan šole, 1994. leta. Takoj po odprtju se je zbiranje nadaljevalo; ker je kmalu zmanjkalo znancev, sem pisal nekaterim uveljavljenim ilustratorjem in jih poprosil; tisti, ki so odklonili, so bili v manjšini. Med novimi imeni sta se zelo odrezala akademska slikarja Jelka Reichman in France Slana, ki sta skupaj z drugimi poskrbela, da je bilo ob uradni predstavitvi zbirke – to je storil likovnik Branko Šuster – 31. avgusta 1995 (Tedaj smo dobili na šoli dva adaptirana prostora za računalništvo in malo šolo, prisoten je bil tudi tedanji minister za šolstvo dr. Slavko Gaber.) že sto ilustracij. Potem je šlo samo še navzgor; ponovno sta darovali ilustratorki Melita Vovk in Marjanca Jemec Božič, nova zgodba pa se začenja, ko sem spoznal ilustratorko Maro Kraljevo, ki je sprva podarila štirinajst ilustracij; ko pa smo ob razumevanju Založbe Karantanija ponovno izdali pesniško zbirko njene matere Vide Jeraj, je podarila še vse ilustracije za to zbirko, ki so celih štirideset let čakale na ponatis.

Posebna zgodba v tem zbiranju pa je ilustrator Lucijan Reščič, ki je nekaj ilustracij podaril že ob natisu pesniške zbirke Toneta Pavčka Majhen dober dan in šolskega glasila Preproste besede Pozdravljeno, zeleno drevo. Ko smo leta 1995, deset let po smrti pesnice Vide Brest, predstavili njeno najboljšo pesniško zbirko Tiho, tiho, srce, je večina izvirnih ilustracij za to zbirko ostala na naši šoli. Tako ima prezgodaj umrli ilustrator svojo malo galerijo v Šentrupertu, kraju, ki ga je zelo cenil, saj je v njem čutil sorodnosti s svojim rojstnim krajem Šempetrom. Tik pred natisom zbornika ILUSTRACIJA – BLIŽNJICA H KNJIGI sta zbirko ponovno povečala akademska slikarja Jelka Reichman in Rudi Skočir.

V zgodbo o najbolj darežljivih je že po letu 2000 posegla še mlada, a že uveljavljena ilustratorka Kristina Krhin s svojo prvo slikanico Simone Koščak Žur in Lila.

Ko je župan Rupert Gole pred obnovo šole govoril, da bo iz neizkoriščenega prostora na podstrešju nastala galerija, se mi je porodila želja, da bi bile v tem prostoru same nove ilustracije. To se je tudi uresničilo; 17 mladih, a že uveljavljenih ilustratorjev, rojenih med 1969 in 1981, je podarilo 39 ilustracij, svoje pa je prispevalo še troje ilustratorjev, ki so bili že okronani z najvišjim priznanjem – Smrekarjevo nagrado; to so bili Jelka Reichman s 15 ilustracijami iz dela Branke Jurca Novice z zelenice, sam od sebe je poslal deset prekrasnih ilustracij Rudi Skočir iz dela Ivana Bizjaka Srečelov; ponovila pa se je zgodba o darežljivi ilustratorki Meliti Vovk, ki je podarila 15 ilustracij iz dela Toneta Seliškarja Moja prva knjiga in 38 ilustracij iz dela Polonce Kovač TV- palček.

Vsa prizadevanja pa je nadgradil župan Rupert Gole, ki je s sponzorji odkupil vse ilustracije iz vrhunske slikanice Pepelka akademske slikarke Alenke Sottler. Avtorica pa je izkazala hvaležnost rojstnemu kraju svojega očeta tudi tako, da je šoli podarila svoje najvišje priznanje za Pepelko – zlato jabolko.

Tako so zdaj po obnovi šole vse ilustracije pregledno razstavljene in vsi najbolj darežljivi ilustratorji imajo svoj kotiček.

Jože Zupan